Seagate, eden izmed največjih proizvajalcev trdih diskov je obljubil, da bo še letos na trg poslal prve enote s kapaciteto zapisa 3TB. Toda preden bo tak trdi disk sploh mogoče uporabiti v PC računalniku, bo v le-te potrebno uvesti še nekaj večjih sprememb.
Glavna težava namreč tiči v izvirni LBA blokovni logiki naslavljanja, ki ni zmožen naslavljanja naslovov za kapacitete, ki presegajo vrednost 2.1TB. Standard, ki sta ga uvedla Microsoft in IBM kot del operacijskega sistema DOS predvideva še dodelitev naslova vsakemu izmed 512-bajtnih sektorjev, ki je (in še) predstavlja najmanjši fizični blok podatkov na trdem disku. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja si namreč nihče izmed inženirjev niti ni predstavljal, da bodo trdi diski kdajkoli dosegli kapacitete, večje od 2.1TB.
Rešitev za to zagato seveda obstaja, vendar obsega uvedbo novega t.i. Long LBA naslavljanja in uporabo 64-bitnega operacijskega sistema, kot so Windows Vista, Windows 7 in distribucije Linux. Windows XP je npr. na internem testiranju prikazal le 990MB razpoložljivega prostora. Prav tako bo spremembe morala doživeti še particijska tabela GPT za pravilno delovanje zapisa MBR - master boot record, standard pa bo postali tudi 4kB sektorji. Posodobitev bodo morali biti deležni še BIOS-i naših matičnih plošč ter krmilnikov RAID. Glavna konkurenca BIOS-u, Intel-ov EFI pogonov, večjih od 2.1TB, prav tako ne podpira, zato pa jih podpira posodobljen standard United EFI - UEFI. Toda UEFI ni pretirano popularen, kakor veste tudi sami - od večjih proizvajalcev matičnih plošč ga uporablja le MSI, pa še to le na določenih modelih.
Po uvedbi vseh teh sprememb tako ne bo več omejitev glede zgornje meje naslavljanja velikih kapacitet. Lepo pa je videti, da je industrija enotna in da je sodelovanje med posameznimi vejami računalniške industrije - proizvajalci trdih diskov, operacijskih sistemov, krmilnikov in matičnih plošč - na visokem nivoju. |
