Test hladilnika Danamics LMX Superleggera

Avtor: Niko Tivadar - tiborrr
Test izvedel: Aljaž Žbogar - zbogi
Datum: 13.03.2010



1. Uvod

Ponavadi računalniškim hladilnikom ne posvečamo toliko besed, toda ko gre za v osebnih računalnikih še ne viden princip hlajenja naredimo izjemo. Dansko podjetje Danamics je tako že tretjič poskusilo s prodorom na trg s procesorskim hladilnikom, katerega prenos toplote temelji na uporabi tekoče kovine. Prva poskusa - LM-10 in njegov naslednik LMX - sta sicer bila precej zmogljivi hladilni rešitvi, a jih je tepla visoka cena, ki nikakor ni upravičila zmogljivosti. Spomnimo, za LM-10 so ob izidu zahtevali več kot 280€, za tak denar pa je bilo moč dobiti vodno hlajenje proizvajalca EKWaterBlocks najvišje kvalitete.

Toda časi se spreminjajo in Danamics je uspel svoj tretji izdelek, LMX Superleggera, na trg sploviti po ceni, ki je le okoli deset evrov višja od najdražjih zračnih hladilnik. Ali njegove zmogljivosti opravičijo višjo ceno pa boste izvedeli v tem testu. Na tem mestu bi se radi zahvalili podjetju commIT, ki je hladilnike kot prvi v Sloveniji sploh uvozilo.

Veselo na branje! ;-)



2. Danamics LMX Superleggera

Princip delovanja:
Princip delovanja je - poenostavljeno rečeno - zelo podoben OC-Labovcem zelo poznanemu vodnemu hlajenju, le da namesto vode tukaj 'črpalka' (beri: generator usmerjenega magnetnega polja), ki ustvarja elektromagnetno polje, premika tekočo kovino po cevkah iz hladilnega bloka do hladilnih reber. V primerjavi z vodnim hlajenjem cirkulacija tekoče kovine ne zahteva nobenih premikajočih se delov (kot heat-pipe hladilniki), kar dodatno podaljša življensko dobo izdelka, povrh vsega pa (razen obratovanja ventilatorjev) ne oddaja nikakršnega hrupa. V primerjavi s predhodnikom so prav tako zmanjšali vpliv magnetnega polja praktično na minimum (boljša elektromagnetna izolacija).

Tekoča kovina v hladilniku Superleggera je NaK 78, natrij kalij 78, alkalna kovina, ki sestoji iz 78% kalija in 22% natrija. Nak 78 je kot hladilni medij uporaben iz večih razlogov - ima visoko toplotno prevodnost (23.2 W/m pri 100°C), je v tekočem stanju v velikem temperaturnem spektru (od -12°C do 785°C) in ima visoko električno prevodnost, kar pomeni, da ga je moč premikati s pomočjo elektromagnetne sile. V primerjavi z vodnim hlajenjem nudi hlajenje s tekočo kovino NaK nekaj velikih teoretičnih prednosti. Namreč, pri hlajenju z velikim pretokom hladiva, kar vodno hlajenje in hlajenje s tekočo kovino vsekakor sta, postane toplotna prevodnost veliko pomembnejši kot specifična toplota.

Primerjava prenosa toplote med NaK in vodo (vir: Danamics)

Toda alkalne kovine, kot je tudi NaK v hladilniku Superleggera, prinašajo tudi nekaj varnostnih vprašanj, na kar opozori tudi MSDS (varnostni list) kemičnega giganta 3M (dobite ga tukaj!), priložen samemu hladilniku. Kakor se nemara spomnite iz osnovnošolske kemije alkali burno reagirajo z vodo. Ravno zaradi tega so že pri snovanju Superleggere veliko pozornosti posvetili varnosti, zato je v notranjosti cevi vlaga nadtlak 0.5bar. Hladilnik je zasnovan tako, da do kemične nesreče praktično ne more priti - tudi, če bi prežagali bakrene cevi s tekočo kovino, bi ušlo le malo NaK, saj bi se cevi same od sebe 'zaprle'. NaK, ki bi ušel, bi namreč koaguliral in sam 'zaprl' luknjo, saj bi reagiral že z vlago v zraku.

Zanimivo je le dejstvo, da hladilnik Superleggera vsled nevarnih snovi v nekaterih državah morajo pošiljati kot nevarno blago. V Evropi so omejitve milejše, vseeno pa je transport omejen na zemeljski tranzit (prevoz z letalom tako odpade). Zanimivo namreč zato, ker alkalne baterije mirne duše smejo potovati v notranjosti zabojnikov tovornih letal.